cvetka ornik
  • Vesna -Ljubljana Vesna -Ljubljana
     Stanje pred terapijo: Pomanjkanje energije, volje, občutek izžetosti, ujetosti. Vsakodnevne obveznosti in plačevanje položnic ipd. sem prelagala in odlagala. Po službi nisem imela niti volje...
    Več o tem...
  • Maja-Celje Maja-Celje
        Pozdravljena ga.Cvetka,   Rada bi se vam zahvalila za včerajšnje srečanje, saj ste mi dali kar nekaj novih misli in kar je najvažnejše po dolgem času sem spala...spala celo...
    Več o tem...
  • 1
  • 2

Nuša Maribor

hipnoza kajenjeLepo pozdravljeni,

Jaz sem srečno prispela v Atlanto. Let je bil super! Bila sem sproščena, nisem imela negativnih misli, lahko sem brez problema zaspala. Tudi ko so se tu in tam pojavile negativne misli, je bilo to le za kratek čas in nisem se jim prepustila.

Bom kar nadaljevala z letenjem glede na to, da je bil to glavni razlog, da sem se odločila za terapijo. Pred terapijo, je bil moj strah pred letenjem res zelo velik in se je stopnjeval. Bila sem zelo nervozna, ko sem samo pomislila, da bom morala na letalo.

Preden sem vstopila v letalo, sem se zmeraj trudila, da bi ga čim bolj prekontrolirala. Iskala in pregledala sem vse praske, vsak žebelj, ki sem ga uspela videti. Še posebej nervozna sem bila pri

manjših letalih, saj so se mi zdela izredno nestabilna in nevarna. Ko sem že sedela na letalu, sem zmeraj pozorno poslušala vsak zvok in ropot. Vse, kar sem slišala, je v meni zbujalo strah in paniko. Neprestano sem gledala skozi okno in spremljala vsak premik letala. Dvomila sem v pilota in vso osebje na letalu, zmeraj sem imela občutek, da pilot ne zna leteti in da bomo strmoglavili. Ko je bilo letalo tik pred vzletom, me je bilo daleč najbolj strah. Hrup motorjev je takrat največji in zmeraj se mi je zdelo, da bo letalo razpadlo ali eksplodiralo. Zelo trdno sem se zmeraj oprijemala naslonjal skozi celoten let. Ob vsaki najmanjši turbulenci mi je postalo zelo vroče, pozabila oz. nisem mogla normalno dihati in mislila sem na najslabše. V glavi so se mi neprestano pojavljale slike strmoglavljenja, komaj sem čakala da pristanemo. 

Spremembe so ogromne. Spoznala sem, da je moj strah izviral iz nezaupanja ljudem. Sedaj sem pred letenjem popolnoma mirna. Če se slučajo pojavi kakšna negativna misel, se ji ne prepustim ampak jo preženem s pozitivno mislijo. Ne samo, da me letenja več ni strah, dejansko sem začela uživati v njem in se poleta veselim. Vzlet letala mi predstavlja užitek, ne čutim nobene potrebe po tem, da bi pregledovala letalo, da bi se oprijemala naslonjal,... Z lahkoto zaprem oči in samo uživam v letu.

Strah pred letenjem je bil sicer največji, opažala pa sem tudi, da me je vedno bolj strah tudi vožnje z avtom (kot sovoznik) in uporabljanja dvigala. Pri vožnji z avtom sem zmeraj čutila potrebo, da kontroliram voznika, zdelo se mi je, da le ta ne vidi oz. nima pregleda nad prometom in bo vsak čas zapeljal s cestišča. V dvigalu sem ves čas razmišljala o tem, ali so verige dovolj močne, da bodo zdržale težo vseh ljudi. Če je bilo dvigalo stekleno, sem seveda pregledala debelino vseh vrvi in se na podlagi tega odločila ali se bom sploh peljala. Če sem se že peljala, sem se počutila utesnjeno in sem želela čim prej ven. Vsakič, ko sem izstopila, se mi je zdelo, da imam srečo, da sem sploh preživela vožnjo.

Pri letenju kot tudi pri vožnji z avtomobilom ne občutim več nobenega strahu, vozniku v avtu popolnoma zaupam. Enako je pri dvigalih.

Po terapiji pa se je zelo izboljšala tudi moja samopodoba in samozavest. O sebi sem dobila boljše mnenje. Pred terapijo se sama sebi nisem zdela pomembna, celo manjvredna.   Vsi moji dosežki v šoli in tenisu so se mi zdeli normalni oz. zanemarljivi. Bila sem tudi zelo sramežljiva, imela sem občutek, da se mi ljudje smejijo oz.. da se norčujejo za mojim hrbtom. Vse se je spremenilo. Spoznala sem, da sem najpomembnejša oseba v svojem življenju, in dejansko me več ne skrbi, kar si drugi mislijo. Moja dejanja in počutje so odvisna samo od mene in ne od mnenja tujih ljudi. Sem tudi zelo ponosna nase in na svoje dosežke.

Kadar je prišlo do nesporazuma s prijatelji oz. ko so storili kaj takega, kar me je motilo ali prizadelo, sem bila zmeraj raje tiho in sem pač v sebi prebolela stvar, ker se nisem upala postaviti zase in nisem želela prepira. Tudi tukaj sem opazila spremembe. Upam si povedati svoje mnenje in jim dati vedeti, kaj me je prizadelo, saj se tako počutim boljše.

Naročila na hipnoterapijo, hipnozo

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.